Slowenische Ausgabe von Nachmittag eines Schriftstellers
Prevedel Borut Trekman
S tem izjemno preprostim in obenem do skrajnih podrobnosti zgrajenim delom je Peter Handke uspel podati svojevrstno pričevanje pisateljevega bivanja, eno najpristnejših in najbolj uspešnih te vrste v sodobni evropski literaturi. Roman povzema izkušnjo nekega popoldneva v Salzburgu, kjer se realni čas prepleta s številnimi notranjimi časovnimi utrinki. Popoldan nekega zimskega dne se kaže koi dogajanje onkraj Nietzschejevega poldne. Gre za obdobje upočasnjenega prehajanja svojskega temporalnega preveša, ki v zgoščenosti še možnih dogodkov osmišlja in zaostruje časovnost v dejanju pisanja. Mojstrsko izdelani opisi detajlov kažejo na pisatelju tako lastno skrivnost nastajanja besed iz podob ob vedno znova in s trudom nastajajočem in hkrati neobremenjenem zaznavanju zunanjega sveta. Povsem naravno postaja zunanje notranje in notranje zunanje, postaja način in etično načelo pisateljevanja. Pri tem je čas pisateljevanja izraz tiste krhkosti in negotovosti, ki prežeti z neštetimi usedlinami upanja v odrešitev odpirata pot k drugemu. Pisateljevanje je namreč nenehno iskanje drugega v trdovratnem zavračanju poistenja s samim seboj. Ob branju se vseskozi pojavlja občutek, da se je v podobo pisatelja v kronološkem razponu nekega salzburškega popoldneva vrinila čarobna senca Heraklitove metafore otroka časa, ki se tokrat ne igra s kamenčki, ampak s podobami v postajanju besed, ki v tej magični igri sedajo na prestol neke globlje in nove resničnosti zapisanega. In ravno v nemožnosti dokončnega dojetja pravil te svojske, enkratne igre v sami srži bivanja se razodeva notranji smisel pisateljevega bitja in žitja. vztrajno posredovanje občutka lepega, ki ga poraja sama odprtost pisanja v enkratnosti svojega izpraševanja, pogojenega s časom in s krajem, v njegovi najbolj neposredni in prepričljivi obliki, v dejanju pisanja.
Evgen Bavčar
