»Ko smo se po koncani vojni vracali na svoje domove, se nam ni niti sanjalo, kaj vse nas caka, še posebno pa bivše partizane, ki smo se z orožjem v roki uprli nacizmu. Prepricani smo bili, da po vojni ne bo vec zatiranja, preganjanja in zapostavljanja Slovencev, da se predvojni in medvojni casi ne bodo vrnili. Že nekaj mesecev po osvoboditvi, torej proti koncu leta 1945 in pozneje, pa smo spoznali, da ni tako.«
To so uvodne besede Lipeja Kolenika, zastopnika koroške partizanske generacije, ki je osvoboditev po drugi svetovni doživela kot zadošcenje in sad tudi svojega osebnega angažmaja. Srecni obcutek zmage, zanos prizadevanja za prikljucitev južne Koroške k Jugoslaviji, ali pa enostavno zadovoljstvo, da se je zrušil cloveku sovražni režim, vse to je bilo kratkotrajno. Na mesto zavezniške vojne proti nemškemu rajhu je stopila hladna vojna med zavezniki, s tem pa je bila povezana veriga dogodkov in situacij, ki jih lahko opišemo kot politicni, kulturni in ideloški roll-back tako v odnosih med slovenskim in vecinskim prebivalstvom na Koroškem kakor tudi v odnosih med slovenskim prebivalstvom samim: ekskomunikacija pripadnikov OF iz katoliške skupnosti, nato izkljucitev iz komunisticne stranke, razbijanje enotnosti slovenskih struktur s pomocjo pribežnikov iz Jugoslavije, razdvajanje politicnega gibanja, oživitev protislovenskih struktur in ponovno ustolicenje starega nemškonacionalnega personala v uradih, na šolah itd., omalovaževanje partizanskega boja in izrivanje zavesti o njem iz javnosti. Vse to se zrcali v tej knjigi v osebnem doživljanju kakih dvajsetih pricevalcev in pricevalk (Marko Dumpelnik, Franc Hafner, Lipej Kolenik, Blaž Kordež, Lencka Kralj, Peter Kuhar, Danilo Kupper, Kristi Lajcahar, Marija Lienhard, Janko Messner, Janez Milac, Mira Prušnik, Marija Smrecnik, Albert Smrecnik, Leopold Smrecnik, Karl Štorman, Lubo Urbajs, Janez Wutte – Luc, Marija Žele, Apolonija Žmavcer); njihova pripovedovanja so neke vrste spominski protokol koroškega obdobja, ko se je staro porajalo znova. In ko je postalo jasno, da so se za narodno enakopravnost zavzeti srecavali znova s starimi izzivi.
Vecino pricevanj je zbral ali po pripovedovanju spisal pokojni Lipej Kolenik – tudi sam je prispeval svoje lastno besedilo –, tri pa sta jih po pripovedovanju spisala Jože Rovšek in Maria Milac. Prvi pregled celotnega besedila je opravil Jože Rovšek, nato pa ga je obdelal in uredil Mirko Messner, ki je isto storil tudi za prvo Lipejevo knjigo Mali ljudje na veliki poti (Drava 2003). Celovška zgodovinarka Brigitte Entner je za knjigo prispevala clanek »Med integracijo in razmejitvijo. Koroški Slovenci in britanska zasedbena politika do novembrskih volitev 1945«, sestavni del knjige pa je tudi izbor iz porocanja Slovenskega vestnika iz obdobja 1946 do 1953.
Koroški Slovenci pod britansko zasedbeno oblastjo po letu 1945. Pricevanja, prispevki in porocila
Koroški Slovenci pod britansko zasedbeno oblastjo
po letu 1945. Pricevanja, prispevki in porocila
