Avtorjev knjižni prvenec je zgodba o moškem srednjih let, cigar vsakdan izpolnjujejo utecenost, površnost in predajanje navadam. V njegov na videz neoporocen zakon in družinske odnose se prihuljeno prikradejo nezadovoljstvo, dolgcas in odtujenost ... Vse do tistega jutra, ko njegov vsakdanji ritem zmoti nepricakovano srecanje z znanko iz mladosti, ki ga na križišcu nagovori v materinšcini. Ceprav je to srecanje bežno, je kot kamen, ki sproži plaz: utecenost in površnost se hipoma umakneta nemiru, spominom, radovednosti in vzgibu, ki protagonista sili k doslednemu iskanju nekdanje znamke. Srecanje z znanko je hkrati protagonistovo srecanje s samim seboj, s tem, ko jo išce, se približuje samemu sebi. Iskanje znanke se konca nesrecno: z odkritjem umora in kriminološko proceduro. Iskanje sebe prinese novo upanje: s podoživljanjem preteklosti, z urejanjem odnosov s soljudmi, zlasti z bližnjimi, predvsem pa z dejavnim premagovanjem strahu si protagonist nanovo osmišlja življenje in odpira pot lastni ustvarjalnosti.

Roman

Iskanje znanke se konca nesrecno: z odkritjem umora in kriminološko proceduro …

Jože Blajs, rojen leta 1955 v Lepeni pri Železni Kapli, je po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu študiral slavistiko na celovški univerzi. Študij je zakljucil z diplomsko nalogo o genezi Lipuševega romana Zmote dijaka Tjaža. Kratko prozo in pesmi je objavljal v reviji Mladje, v Koroškem koledarju in drugih revijah. Po daljšem premolku se s prvo samostojno knjžno izdajo takorekoc vraca v slovensko literarno javnost. Jože Blajs je od leta 1985 direktor Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Živi v Celovcu.

»Zdaj pa k stvari,« je prevzela pobudo, »vprašal si me po mami. Zakaj?«
Trdo, osorno zastavljeno vprašanje ga je presenetilo in zmedlo. Odlocil je skodelico in jo pogledal. Videla je, da je zbegan. Zamomljal je nekaj nerazlocnega. Ni si znal razlociti, odkod sprememba v njenem glasu.
»Kam sem dregnil?« je vprašal bolj sebe kot njo, pa mu je vseeno odgovorila:
»Zaskrbljena sem! Trinajsti dan mineva, odkar sva se zadnjiœ slišali. Nic ni rekla, da namerava kam odpotovati,« mu je zaupala svoje skrbi, »zdaj pa prideš ti, neznanec, in me sprašuješ po njej. Ali je kaj cudnega, ce sem nezaupljiva?« …