Pozabljeno sonce je v marsicem presenetljivo. V zbirki najdemo pisano pahljaco kitic in stihov, od klasicnih, rimanih štirivrsticnic do modernisticnih pesmi brez locil.
Avtor na posrecen nacin povezuje melos koroške domacnosti s sodobnim, urbanim jezikom, ki je povsem knjižni- ne osrednji, ne obrobni – temvec obceslovenski.
Oblikovno, razpoloženjsko in izkušenjsko bogastvo odlikuje te klasicno-moderne, brezcasno sodobne stihe, ki enako avtenticno ogovarjajo Kokotove vrstnike kot generacijo njegovih vnukov. Z izpovedovanjem bolecine se osvobajajo preteklosti. Pokoncno in ponosno stopajo v prihodnost. (Fabjan Hafner v spremni besedi)
Andrej Kokot, rojen 1936 v Zgornji vasi pri Kostanjah. Zaradi narodnosti od leta 1942 do 1945 pregnan v taborišca Rehnitz, Rastatt in Gerlachsheim. Obiskoval ljudsko šolo na Kostanjah in v Vrbi, nato slovensko kmetijsko šolo v Podravljah. Od leta 1957 do 1960 šofer na Dunaju; od aprila 1960 namešcenec pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, od leta 1963 do 1980 njen tajnik; od leta 1980 do 1991 kulturni urednik tednika Slovenski vestnik.
