Tonci Schlapper, upokojenec v Šentjakobu v Rožu, je skozi celo življenje bil povezan s kulturno-politicnim delovanjem koroških Slovencev. V svojih spominih opisuje, kako se je sprva kot otrok srecaval z zanicevanim slovenskim jezikom in kako je nato doživljal politicni prelom marca 1938. Pri tem so dijaška leta igrala pomembno vlogo, saj so avtorju, ki prihaja iz proletarskih podeželskih razmer, odrple pogled na življenje v mestu. Kmalu nato je bil vpoklican k vojakom, vojna vihra pa ga je seznanila tudi s partizanskim uporom.
Avtor pravi, da je povojne razmere doživljal »z osvešcanjem duha«, vkljucil se je v kulturno-politicno delovanje, kjer je s tehtno besedo posegal v razprave in vplival na narodno-politicno dogajanje. Kot predsednik Posojilnice v Šentjakobu in podjetnik je bil pomemben gospodarski dejavnik v svoji obcini in preko nje.
Dolga leta je bil odbornik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ostal pa je zvest tudi kulturi. Sprva se je profiliral kot režiser in organizator – med drugim je bil tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze –, danes pa mu radi prisluhnemo kot odlicnemu interpretu umetniške besede.

Spomini

Življenje na obronkih

Tonci Schlapper, rojen 1924 v Šentpetru na Vašinjah, tam obiskoval ljudsko šolo, nato pa tri leta glavno šolo v Velikovcu. Opravil je štiriletno strokovno šolo za elektrotehniko v Celovcu in bil od leta 1955–1990 samostojen podjetnik v Šentjakobu v Rožu.